Vprašanja o plačah v letu 2025 za svetovalnega delavca, tajnika, računovodjo, vodjo sektorja III, administratorja in referenta UE

4.1.2.56 Vprašanja o plačah v letu 2025 za svetovalnega delavca, tajnika, računovodjo, vodjo sektorja III, administratorja in referenta UE

Avtorji založbe

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZSTSPJS) v 21. členu določa, da kadar javni uslužbenec po prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju, se za namen določitve plačnega razreda pod pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve.

Ker gre v konkretnem primeru za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu po prekinitvi, se za določitev plače uporabi določba 18. člena ZSTSPJS, ki določa, da če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto oziroma imenovanja v naziv v višjem tarifnem razredu pri istem ali drugem delodajalcu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo ali sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma pred imenovanjem v naziv poveča za en plačni razred. Ne glede na prejšnji odstavek javnega uslužbenca ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva.

ZSTSPJS ne določa, da bi se pri javnih uslužbencih, ki na dan 31. 12. 2024 niso bili zaposleni v javnem sektorju, za namen določitve osnovne plače po prekinitvi delovnega razmerja, plačni razred na delovnem mestu, ki so ga zasedali pred prekinitvijo, prevedel v plačni razred nove plačne lestvice. Iz navedenega izhaja, da v primerih, ko so javni uslužbenci imeli prekinitev delovnega razmerja v prejšnjem plačnem sistemu in na dan 31. 12. 2024 niso bili zaposleni v javnem sektorju, uporaba 18. člena ZSTSPJS, pri kateri bi doseženi plačni razred javnega uslužbenca povečali za 1 plačni razred, v novem plačnem sistemu ni mogoča. Javni uslužbenec se v teh primerih uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta oz. naziva, ki ga zasede po prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju.

V takšnih primerih bi bilo smiselno presoditi, ali se lahko uporabi določba prvega odstavka 22. člena ZSTSPJS, ki določa, da se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če:

– ima najmanj toliko let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor ga predstojnik višje uvrsti na podlagi tega odstavka,

– ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi in

– so v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.

Iz spodnje preglednice izhaja, koliko let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih je potrebnih za višjo uvrstitev za posamezni plačni razred. V tem primeru pridobitev soglasja za višjo uvrstitev ni potrebna.

Mag. Katja Knez