7.1.2 Vprašanja naročnikov glede davkov v javnem sektorju in negospodarstvu za leto 2012
Davčna obravnava jubilejne nagrade po določilih 177. člena ZUJF
Maja 2007 smo zaposlenemu v javnem zavodu izplačali jubilejno nagrado za izpolnjenih 30 let skupne delovne dobe. Znesek v višini 535,01 EUR je bil obračunan in izplačan neobdavčeno, skladno s takrat veljavno zakonodajo za javni sektor (87. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS, Ur. l. RS št. 45/1994 s sprem.; Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, Ur. l. RS št. 140/2006 s sprem.)
Skladno z določbo tretje točke 177. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, Ur. l. RS št. 40/2012 (v nadaljevanju: ZUJF) je omenjeni zaposleni septembra 2012 pridobil pravico do izplačila jubilejne nagrade za dopolnjenih 30 let delovne dobe v javnem sektorju. Izplačali smo mu predpisani neobdavčeni znesek v višini 577,51 EUR (tretja alineja 1. točke 177. člena ZUJF). Pri tem tudi nismo obračunali davkov in prispevkov, ker znesek ne presega zneskov do trenutno veljavne Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS št. 76/2008).
DURS je 5.10.2012 objavil pojasnilo glede obdavčitve jubilejnih nagrad po 177. členu ZUJF (št. pojasnila DURS: 4210-6214/2012; JUBILEJNA NAGRADA PO 177. ČLENU ZUJF), kjer je navedeno, da bi morali tako izplačano jubilejno nagrado v celoti obdavčiti, kot vsak drugi prejemek iz delovnega razmerja.
Ali bi morali omenjeno izplačano jubilejno nagrado obdavčiti z vsemi prispevki in akontacijo dohodnine, tudi če je bila izplačana pred datumom uradnega pojasnila DURS? V primeru, da je treba izvesti obdavčitev za nazaj (popravek), v katero vrsto dohodka Rek obrazcev se to prijavi?
Ali se lahko zaposleni v tem primeru sklicuje na splošni zastaralni rok (5 let), glede na časovno dobo med izplačili in izpodbija naknadno obdavčitev že prejete jubilejne nagrade?
Za koliko let nazaj za posamezna izplačila jubilejnih nagrad je po vašem mnenju potrebno upoštevati navedeno pojasnilo DURS-a?
Na kakšen način (in za koliko let nazaj) lahko delodajalec pridobi ustrezne podatke iz drugih organizacij o morebitnih izplačilih jubilejnih nagrad zaposlenim, da bi si zagotovil ustrezno obravnavo izplačil jubilejnih nagrad v bodoče?
Odgovor:
Ali je dovolj, če delodajalec pridobi izjavo zaposlenega, katere verodostojnost pa ni mogoče vedno preveriti?
ZUJF v tretjem odstavku 177. člena določa, da se kot delovna dobaupošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.
Definicija javnega sektorja je podana v 1. členu ZJU in v 2. členu ZSPJS. Pri tem je za potrebe določanja pravic glede jubilejne nagrade treba šteti delovno dobo v subjektih, ki so pred uveljavitvijo ZJU in ZSPJS ustrezali definiciji javnega sektorja iz ZJU in ZSPJS, za delovno dobo v javnem sektorju, pri čemer se upošteva tudi delovna doba v teh subjektih v SFRJ, v institucijah EU ter v mednarodnih organizacijah, če je bil javni uslužbenec na delo tja napoten.
Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Jubilejna nagrada je torej vezana na jubilej in se, ob izpolnitvi pogojev, ob njem tudi izplača. Pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade, kot jo določajo ZUJF in aneksi k panožnim Kolektivnim pogodbam, je podana v 177. členu ZUJF, ki se uporablja od 1.6.2012 dalje, in v aneksih k panožnim Kolektivnim pogodbam, ki se tudi uporabljajo od 1.6.2012 dalje. Zaradi navedenega določbe te pravne podlage (ZUJF in aneksi) ni možno uporabiti za jubilej, ki bi nastal pred 1.6.2012, ker pred 1.6.2012 ni bila podana pravna podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev jubilejne nagrade za delovno dobo v javnem sektorju.
Ne glede na določila 177. člena ZUJF obstoječa davčna zakonodaja določa, da je mogoče jubilejno nagrado za isti jubilej in pri istem delodajalcu neobdavčeno izplačati le enkrat.
Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi Vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.
Če je bila torej delavcu pri istem delodajalcu že izplačana jubilejna nagrada, bo morebitno poznejše izplačilo nagrade pri tem delodajalcu za isti jubilej – po drugem merilu obdavčeno v celoti. Pri tem časovno obdobje med izplačiloma ni pomembno, delodajalec delavcu neobdavčeno ne more izplačati npr. jubilejne nagrade za 30 let skupne delovne dobe in še jubilejne nagrade za 30 let pri istem delodajalcu, tudi če bi bili izplačani v petih koledarskih letih.
Za namene izvajanja določil drugega odstavka 9. člena Uredbe se kot isti delodajalec šteje javni…
