Pojasnilo državnega organa številka 10000-17/2022/6 navajamo v celoti:
Gor1 UVOD
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) – upoštevaje pozitivne izkušnje z delom javnih uslužbencev na domu v času epidemije COVID-19 in v času zaostrenih epidemioloških razmer zaradi bolezni COVID-19 ter upoštevaje dejstvo, da je koronavirus
SARS-CoV-2 še vedno prisoten med nami – priporoča, da se delo na domu v organih državne uprave ob upoštevanju organizacije delovnega procesa v organih v določenem obsegu omogoči tudi po koncu zaostrenih epidemioloških razmer zaradi bolezni COVID-19.
Namen teh usmeritev Vlade RS je v največji možni meri zagotoviti enoten način opravljanja dela na domu, pri čemer se priporoča hibridni način dela v državni upravi, ki pomeni, da je delovni teden javnega uslužbenca sestavljen iz dela na domu in dela v prostorih delodajalca. Na primerljiv način hibridni način dela za svoje zaposlene uvaja tudi Evropska komisija. (Opomba 1)
Delo na domu predstavlja pomemben institut za naslavljanje sodobnih vsakodnevnih izzivov tako na strani javnega uslužbenca kot delodajalca. (Opomba 2) Dela na domu javnemu uslužbencu ni mogoče odrediti in se izvaja ob soglasju delodajalca in javnega uslužbenca, pri čemer oceno o tem, ali javni uslužbenec na določenem delovnem mestu lahko opravlja delo na domu, podata neposredno nadrejeni oziroma predstojnik organa.
Pridobljene pozitivne izkušnje dela na domu v času epidemije COVID-19 in v času zaostrenih epidemioloških razmer zaradi bolezni COVID-19 so pokazale izredno fleksibilnost in agilnost opravljanja dela državne uprave ter učinkovitost, zavzetost in motiviranost javnih uslužbencev, ki so delo opravljali na domu.
Delo na domu od delodajalca in delavca zahteva medsebojno zaupanje in dobro komunikacijo.
Gre za institut, ki ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov javnemu uslužbencu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, a hkrati od njega zahteva določen nivo samostojnosti, odgovornosti in organizacije, tudi v smislu dogovorjenih rokov.
Delodajalcu ta način dela omogoča večjo fleksibilnost in lažjo organizacijo dela ob izrednih dogodkih, zmanjševanje stroškov dela in manj bolniških odsotnosti. Alokacija dela omogoča tudi širši nabor kandidatov za določeno delovno mesto in ima tudi številne druge pozitivne
učinke – zmanjšuje ogljični odtis, obremenjenost kritične prometne infrastrukture, pospešuje digitalizacijo, zmanjšuje odvisnost od uvoza energentov, skratka, prispeva k politiki in zavezam zelenega prehoda. Pri tem je pomembno iskanje primernega ravnotežja med upoštevanjem pozitivnih dopolnjujočih se učinkov dela na domu, tudi v smislu pospeševanja zelenega prehoda (učinkovitejša raba energije, zmanjšanje emisij v prometu ipd.), in zagotavljanjem nujno potrebnega minimalnega deleža dela na lokaciji delodajalca, z upoštevanjem okoliščin in možnosti delovnega procesa v organu.
Gor2 PRAVNI OKVIR UREDITVE DELA NA DOMU V DRŽAVNI UPRAVI
Zakon o javnih uslužbencih (Opomba 3) instituta dela na domu ne ureja, v prvem odstavku 5. člena pa določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice…
