1.43 Solidarnostna pomoč in epidemija COVID-19
Tanja Bohl, odvetnica
“Delavka, ki je bila zaradi epidemije napotena na čakanje na delo, za katero je dobivala 80% nadomestilo plače, je vložila zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi 4. alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Delavka za virusom COVID-19 ni obolela. Ali ji solidarnostna pomoč pripada? Če ji - ali pripada vsem, ne glede na višino plače in ne/vložitev zahtevka?“
Primarno izpostavljamo, da je v skladu z 10. členom Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (10. člen 682/1991 Ur.l.RS, opomba 1) za razlago kolektivne pogodbe pristojen odbor za razlago kolektivne pogodbe. Ta razlage 4. alineje 4. točke 40. člena KPND še ni podal.
Najprej pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (opomba 2) (v nadaljevanju-ZDR-1) instituta solidarnostne pomoči ne ureja. Tako je solidarnostna pomoč vezana na ureditev v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti ali podjetniških kolektivnih pogodbah, podrobneje pa se lahko uredi tudi v splošnih aktih delodajalca. Podlaga za izplačilo in hkrati upravičenost delavca do izplačila solidarnostne pomoči je kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca, pri čemer gre v primeru, da je solidarnostna pomoč predvidena, za pravico iz delovnega razmerja.
Solidarnostna pomoč nudi možnost delodajalcem, da svojim zaposlenim ob življenjskih stiskah finančno pomagajo z izplačilom solidarnostne pomoči. V zvezi s samim namenom solidarnostne pomoči je stališče zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi, opr. št. VIII Ips 126/2013 z dne 1. 13. 2014, ki je poudarilo, da je pravica do solidarnostne pomoči vezana na delovno razmerje, nastop enega izmed taksativno…
