4.1.11.5 Redna delovna uspešnost za javne uslužbence s primerom obračuna trimesečne delovne uspešnost in načinom poračuna nadomestil (brez plačne podskupine B - ravnatelji, direktorji, tajniki)
Polona Gostan, univ. dipl. ekon.
Redna delovna uspešnost za javne uslužbence s primerom obračuna trimesečne delovne uspešnost in načinom poračuna nadomestil (brez plačne podskupine B - ravnatelji, direktorji, tajniki)
1.1 Pravne podlage
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) – v nadaljevanju ZSPJS vsebuje določbe, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost - v nadaljevanju RDU v 22. in 22.a členu, Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18 in 136/22) – v nadaljevanju KPJS pa v 27. do 34. členu. Navodilo za izračun RDU javnega uslužbenca – v nadaljevanju JU je navedeno v prilogi št. 2 KPJS.
ZSPJS v 22. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo RDU znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev se za vsako leto za javne uslužbence določi s KPJS.
Skladno s prvim odstavkom 28. člena KPJS se pri posameznem proračunskem uporabniku obseg sredstev za izplačilo RDU, v skladu s 27. členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač JU, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi proračunski uporabnik določi…
