2023.01.1.1 Redna delovna uspešnost in primer obračuna
Polona Gostan
Redna delovna uspešnost za javne uslužbence s primerom obračuna trimesečne delovne uspešnost in načinom poračuna nadomestil (brez plačne podskupine B - ravnatelji, direktorji, tajniki)
- 1.1 Pravne podlage
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22) – v nadaljevanju ZSPJS vsebuje določbe, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost - v nadaljevanju RDU v 22. in 22.a členu, Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18 in 136/22) – v nadaljevanju KPJS pa v 27. do 34. členu. Navodilo za izračun RDU javnega uslužbenca – v nadaljevanju JU je navedeno v prilogi št. 2 KPJS.
ZSPJS v 22. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo RDU znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev se za vsako leto za javne uslužbence določi s KPJS.
Skladno s prvim odstavkom 28. člena KPJS se pri posameznem proračunskem uporabniku obseg sredstev za izplačilo RDU, v skladu s 27. členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač JU, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi proračunski uporabnik določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo RDU na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.
ZSPJS v 22.a členu določa, da lahko RDU letno znaša največ dve osnovni…
