Danes je 22.12.2024

Input:

Primeri sodne prakse v zvezi s sklepanjem in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas

14.3.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

4.1.8.4 Primeri sodne prakse v zvezi s sklepanjem in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Vanja Mavri

Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas (12. člen ZDR-1), za določen čas pa le izjemoma, in sicer v primerih, ki jih določa ZDR-1, drug zakon ali kolektivna pogodba (54. člen ZDR-1).

1. Pisna oblika – obvezno mora biti sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela – v nasprotnem primeru se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas (12. člen ZDR-1).

Primer sodne prakse – VDSS sodba Pdp 307/2014

Jedro sodbe: Tožena stranka si zmotno razlaga določila 10. člen ZDR, ko navaja, da je za sklenitev pogodbe o zaposlitvi vedno potrebna volja obeh strank. 10. člen ZDR določa, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno, ter da se, če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma ga pogodbena stranka ni sklenila v pisni obliki ob nastopu dela, domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Tožena stranka je tožnika uvrstila v tedenski razpored dela, tožnik je v spornem času delal pri toženi stranki brez podpisane pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi za določen čas bi veljala, v kolikor bi jo tožnik podpisal. Zato ni bilo potrebno ugotavljati, ali med strankama obstaja kakšen ustni dogovor glede sklenitve delovnega razmerja, saj je določilo 10. člena ZDR kogentno.

Primer sodne prakse – VSRS Sodba VIII Ips 154/2017

Jedro sodbe: Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma za poziv nazaj na delo je neutemeljen že glede na dejstvo, da delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno na nobenega od v zakonu predvidenih načinov. Stranki nista niti sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki (prvi odstavek 17. člena ZDR-1), niti ni tožnik dela pri toženi stranki dejansko opravljal oziroma niso obstajali elementi delovnega razmerja (18. člen ZDR-1). Zmotno pa je tudi revizijsko stališče, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v smislu določb prvega odstavka 21. člena OZ takrat, ko je tožnik od tožene stranke prejel obvestilo o izbiri.

2. Trajanje pogodbe – v pogodbi mora biti obvezno določen čas trajanja, konkretneje, čas trajanja mora biti določen datumsko (npr. do 31. 9. 2023) ali opisno (npr. do vrnitve začasno odsotnega delavca na delo) tako, da ni dileme, kdaj pogodba preneha veljati – v nasprotnem primeru se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (12. člen ZDR-1).

Primer sodne prakse – VDS sklep Pdp 1272/2006

Jedro sodbe: Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).

Primer sodne prakse – VDSS Sodba Pdp 200/2018

Jedro sodbe: Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je pogoj za sodno varstvo tudi v primeru zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za