4.2.3.2 Posebnosti blagajniškega poslovanja
Cirila Masnikosa
Organiziranost blagajne
Ena blagajna
Manjše pravne osebe in društva pri svojem poslovanju uporabljajo eno gotovinsko blagajno, ki jo različno poimenujejo, od glavne blagajne do blagajne uprave.
Pomožne blagajne
Zaradi različne organiziranosti in lokacijske oddaljenosti pa morajo imeti tudi druge blagajne – pomožne.
Poleg rednih blagajn pa imajo tudi pomožne blagajne (vrednotnic, vrednotnic …).
Blagajnik, delovni čas, blagajniški ključi
Blagajnik mora voditi blagajno vestno, točno in ažurno. Skrbeti mora za pravilno dokumentacijo in njeno shranjevanje. Je materialno in kazensko odgovoren za pomanjkljivosti in napake v blagajniškem poslovanju.
Če ob zaključku blagajne ugotovi blagajniški primanjkljaj, ga mora sam poravnati. Blagajnika ob izostankih nadomešča namestnik, ki mora imeti pisno pooblastilo od pooblaščene osebe za opravljanje blagajniškega poslovanja.
Blagajnik in namestnik ne smeta opravljati dela likvidatorja in knjigovodje. Ta pravila pa ne morejo veljati za mala društva in druge manjše pravne osebe, saj ena oseba opravlja vsa dela, zato je še bolj pomemben nadzor odgovorne osebe.
Napis na vratih
Delovni čas blagajne za stranke se določi v skladu s poslovanjem pravne osebe in se napiše na vrata blagajne. Blagajnik med časom uradnih ur ne sme zapustiti blagajne. V nasprotnem primeru za ta čas pokliče namestnika, ki je zadolžen za blagajniško poslovanje.
Originalni ključi
Blagajna in blagajniški prostori morajo biti zaklenjeni z zanesljivimi ključavnicami. Gotovina se hrani v železni ognja varni blagajni, ki ima dva ali več ključev za odpiranje. Z originalnimi blagajniški ključi razpolaga blagajnik, ki jih mora hraniti pri sebi tudi po preteku delovnega časa.
Rezervni ključi
Rezervni ključi so shranjeni ločeno v drugih blagajnah oziroma primernih varnih omarah in zapakirani v posebnih zapečatenih kuvertah za katere je odgovoren neposredni vodja.
Pakiranje in pečatenje kuvert opravljata dva delavca in sicer blagajnik in neposredni vodja.
Kuverta s ključi
Na kuverto je treba navesti naslednje podatke:
-
ime pravne osebe,
-
označba blagajne,
-
označba ključavnice,
-
številka zapakiranega ključa,
-
podpise delavcev, ki so pakiranje opravili,
-
datum pakiranja.
Blagajniški maksimum
Blagajniški maksimum je največji dovoljeni znesek gotovine, ki lahko ostane v blagajni po koncu delovnega dne.
Višino blagajniškega maksimuma določi odgovorna oseba za finance ob koncu poslovnega leta za naslednje poslovno leto. Če na koncu poslovnega leta ni bila spremenjena višina blagajniškega maksimuma, velja v naslednjem poslovnem letu zadnji določeni blagajniški maksimum.
V internem aktu se določi lahko: Znesek dvignjene gotovine za predpisana izplačila (potni nalogi, dnevnice...) pa lahko presega blagajniški maksimum, vendar največ 3 delovne dni od dneva dviga, vključno z dnem dviga gotovine oziroma 5 delovnih dni od dneva dviga, vključno z dnem dviga gotovine, če je oddaljenost od najbližjega izvajalca plačilnega prometa več kot 15 kilometrov.
Prejeta gotovina iz dnevnega iztržka in drugi dnevni prejemki se ne smejo uporabljati za dovoljena izplačila v gotovini in za uravnavanje blagajniškega maksimuma.
Dvigovanje gotovine
Odprt gotovinski račun
Proračunski uporabniki, ki opravljajo brezgotovinski promet preko podračunov zakladniškega računa na UJP, morajo za gotovinsko poslovanje imeti odprt posebni račun z ničelnim stanjem (gotovinski račun) pri eni izmed poslovnih bank, hranilnic ali pošte.
Nakazilo in dvig
Pri tem poslovanju je posebnost, da morajo proračunski uporabniki potreben znesek za dvig gotovine nakazati iz svojega zakladniškega podračuna na poslovni račun banke, hranilnice ali pošte in tudi navedeno gotovino do 10. ure istega dne pri tej banki, hranilnici ali pošti dvigniti.
Proračunski uporabniki
Pri dvigu proračunski uporabniki uporabljajo obrazec TPNO 70 za dvig pri BS in druge obrazce, ki jih predpisujejo banke, hranilnice…
