4.5.2.1 Metode vrednotenja pri proračunskih uporabnikih
Tomaž Glažar
Podjetje se mora v svojih računovodskih dokumentih (npr. v pravilniku o računovodenju) vnaprej opredeliti za določeno računovodsko metodo glede vrednotenja zalog materiala in surovin. Pravilna odločitev za metodo vrednotenja je pomembna, saj naj bi izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala in surovin.
Potrebno je vedeti, da pri računovodskih metodah spremljanja zalog ne gre nujno za gibanja fizičnih zalog, ampak samo za njihovo vrednostno gibanje. V nekaterih primerih je, zaradi lastnosti zaloge (npr. bakrene palice) in nepomembnosti časovnega izdajanja vseeno, kateri del fizične zaloge izdamo, ne glede na to, kdaj smo ga v skladišče prejeli. Za računovodstvo pa je važno samo zaporedje vrednostnega spremljanja zalog in njihova količina v skladišču. Seveda obstajajo tudi zaloge, ki imajo omejen rok trajanja in jih je potrebno tudi fizično izdajati po metodi prvi notri, prvi ven.
Vsaka metoda vrednotenja zalog materiala izkazuje različno višino vrednosti zalog materiala in različno višino stroškov porabljenega materiala v nekem trenutku. Za določene proračunske porabnike velja, da višje kot je izkazano stanje zalog materiala, nižje so izkazani stroški porabe materiala v obdobju. To pa ob drugih nespremenjenih okoliščinah vpliva tudi na poslovni izid. Za druge proračunske porabnike to ne velja, saj se stroški materiala priznajo ob plačilu materiala in ne ob njegovi porabi. Zaloge materiala se pri drugih proračunskih porabnikih nižajo na osnovi izbrane metode, stroški pa nastajajo samo na osnovi plačanih nabav materiala. Izbrana metoda vpliva samo na spremembo stanja na kontu 292 – vnaprej vračunani odhodki za obratna sredstva.
Primerjava metod
Primerjava stroškov porabe materiala pri metodi stalnih cen z odmiki in pri metodi drsečih povprečnih cen pokaže, da so le-ti enaki. Iz tega bi lahko sklepali, da med tema dvema metodama ni nikakršnih razlik, kar pa ne drži. Vrednostni odmik, ki se nanaša na porabljene količine pri metodi stalnih cen, ni obračunan sproti, temveč se obračunava, na primer, ob koncu meseca, trimesečja, polletja ali celo leta. Vrednostni odmik se ponavadi ne obračunava za vsako vrsto enot zalog posebej, temveč za vse vrste enot zalog skupaj.
Sedanji SRS 4 priporočajo uporabo metode zaporednih cen - FIFO, saj bodo s tem končne zaloge ovrednotene po zadnjih nabavnih cenah, kar je ob dokaj stabilnih nabavnih cenah realno, saj so cene, ki oblikujejo vrednost zalog materiala veljale za zadnje obdobje nabav. Zato so vrednosti blizu presečnemu datum bilance stanja, v kateri so končne zaloge tudi izkazane. Če se uporablja metoda FIFO, jih ob koncu obračunskega obdobja ni potrebo prevrednotiti.
Osnovno načelo metode FIFO je, da podjetje upošteva določeno zaporedje gibanja zalog tako, da se tiste zaloge materiala, ki so prej kupljene, tudi prej porabijo. Iz tega sledi, da se poraba zalog materiala obračunava po prvih dejanskih nabavnih cenah, končna zaloga materiala pa po zadnjih.
V nadaljevanju so predstavljen primeri za določene in druge proračunske uporabnike. Čeprav je malo verjetno, da imajo drugi proračunski porabniki tudi proizvodnjo, je prikaza tudi takšen primer.
V primerih so v temeljnici navedeni tudi naslednji dokumenti (Dok.):
PRAČ prejeti račun
IRAČ izdani račun
BI bančni izpisek
BLI blagajniški izdatek
BLP blagajniški prejemek
BMP bremepis
DBP dobropis
TEM temeljnica (tudi odločbe, notarski zapis,...)
INTRAČ interni račun
DOB dobavnica
PRE prejemnica
OBR obračun
ODD oddajnica
IZL izločilnica
USP usposobnica
Ti dokumenti so podlaga za knjiženje gibanja zalog materiala.
Organizacija ima na začetku leta na zalogi 500 kosov materiala, katerega nabavna cena znaša 10 DE na kos. Poslovni dogodki, povezani s porabo in nabavo materiala, si sledijo takole:
20. januarja se na podlagi oddajnice iz skladišča da v uporabo 400 kosov materiala,
10. maja se od dobavitelja kupi 600 kosov materiala po nabavni ceni 12 DE.,
20. avgusta se da v uporabo 500 kosov materiala,
20. novembra se kupi 700 kosov materiala po nabavni ceni 14 DE,
30. decembra se da v uporabo 800 kosov materiala.
| Št. | Dok. | Besedilo | Znesek | V breme | V dobro |
| 1. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 4.000 | 460 | 310 |
| 2. | PRE | Prejem materiala v skladišče | 7.200 | 310 | 222 |
| 3. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 5.800 | 460 | 310 |
| 4. | PRE | Prejem materiala v skladišče | 9.800 | 310 | 222 |
| 5. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 10.800 | 460 | 310 |
| Konto | Zap. št. | V breme | Zap. št. | V dobro |
| 222 - Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | | | (2) | 7.200 |
| 222 - Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | | | (4) | 9.800 |
| 310 - Material v skladišču | z.s | 5.000 | (1) | 4.000 |
| 310 - Material v skladišču | (2) | 7.200 | (3) | 5.800 |
| 310 - Material v skladišču | (4) | 9.800 | (5) | 10.800 |
| 460 - Stroški materiala | (1) | 4.000 | | |
| 460 - Stroški materiala | (3) | 5.800 | | |
| 460 - Stroški materiala | (5) | 10.800 | | |
Drugi proračunski porabniki, če gre material v proizvodnjo:
| Št. | Dok. | Besedilo | Znesek | V breme | V dobro |
| 1. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 4.000 | 330 | 310 |
| 2. | PRE | Prejem materiala v skladišče | 7.200 | 310 | 222 |
| | | | 7.200 | 180 | 292 |
| 3. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 5.800 | 330 | 310 |
| 4. | PRE | Prejem materiala v skladišče | 9.800 | 310 | 222 |
| | | | 9.800 | 180 | 292 |
| 5. | ODD | Oddaja materiala iz skladišča | 10.800 | 330 | 310 |
| Konto | Zap. št. | V breme | Zap. št. | V dobro |
| 180 - Tekoči odhodki | (2) | 7.200 | | |
| 180 - Tekoči odhodki | (4) | 9.800 | | |
| 222 - Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve | | | (2) | 7.200 |
