2023.01.1.3 Letni dopust v javnem sektorju
Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.
Pravico do letnega dopusta je ena izmed temeljnih pravic, ki jih delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja, pri čemer ni pomembno ali je zaposlen za polni ali krajši delovni čas od polnega in tudi ne ali je njegovo delovno razmerje sklenjeno za določen ali nedoločen čas. Namen pravice do letnega dopusta je, da gre za prekinitev opravljanja delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter preživljanje prostega časa v skladu s potrebami delavca in nenazadnje tudi njegove družine. Izraba letnega dopusta je torej namenjena počitku, oddihu in regeneracije.
Osnovni okvir glede pravice do letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju ZDR-1) ureja v 159. členu in sicer določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali delovni čas krajši od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (1). Navedeno v praksi pomeni, da lahko pride do krajše odmere letnega dopusta v primeru, ko ima delavec delovni čas razporejen na manjše število delovnih dni v tednu. Npr. delavec s polovičnim delovnim časom ima delovno obveznost razporejeno na štiri delovne dni v tednu, zato bo imel glede na razporeditev delovnih dni 16 dni minimalnega dopusta – štiri krat štiri dni, če pa bi imel polovični delovni čas razporejen na pet dni v tednu po 4 ure dnevno, bi…
