4.4.5 Kratkoročne obveznosti
Katja Rakar
Kratkoročna obveznost je obveznost, ki zapade v plačilo v enem letu ali prej. Kratkoročne obveznosti so povezane s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba najkasneje v letu dni vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju.
V začetku se kratkoročne obveznosti izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin (računov, pogodb) o njihovem nastanku, ob predpostavki, da upniki zahtevajo plačilo. Kasneje se kratkoročne obveznosti:
-
povečujejo skladno z dogovori z upniki,
-
povečujejo s pripisanimi donosi,
-
zmanjšujejo za odplačane zneske in
-
zmenjšujejo za drugačne, z upniki dogovorjene poravnave.
Kratkoročne poslovne obveznosti se praviloma ne obrestujejo. Zato se merijo po začetni oziroma izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila, in ne po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Merjenje po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti se lahko pojavlja pri poslovnih obveznostih, ki se obrestujejo, če je razlika med pogodbeno in efektivno obrestno mero pomembna.
Pri DOLOČENIH uporabnikih EKN se za znesek kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev (konti skupine 22) in kratkoročnih obveznostih izkazanih na kontih skupin 21 (kratkoročne obveznosti do zaposlenih), 23 (druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja) in 26 (kratkoročne obveznosti iz financiranja) praviloma izkažejo odhodki (konti razreda 4). Določeni uporabniki na primer obračun plač in drugih prejemkov knjižijo v breme stroškov dela (konti podskupine 464) in v dobro kratkoročnih obveznosti do zaposlenih (konti…
