Pojasnilo državnega organa številka 007-300/2013/1 navajamo v celoti:
»1. Uvod
Dodatki so del plače javnega uslužbenca za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije. Vrste dodatkov, med katere spada tudi dodatek za dvojezičnost, določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Dodatki se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.
2. Javna raba jezikov narodnih skupnosti
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju: Ustava) v 11. členu določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina (opomba 1).
Iz te določbe izhaja, da se slovenščina kot uradni jezik uporablja na vsem teritoriju države Slovenije. Na območjih občin, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Dvoje uradnih jezikov se uporablja torej samo na določenem omejenem območju, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, so na teh območjih občin dolžni s pripadniki teh skupnosti uradovati v njihovem jeziku.
Javno rabo slovenščine in rabo jezika italijanske in madžarske narodne skupnosti na območju Slovenije, kjer ti skupnosti živita, na podlagi Ustave ureja Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljevanju: ZJRS). ZJRS ne ureja neposredno in celovito uporabe jezikov narodnih skupnosti, ampak to vprašanje prepušča področnim zakonom (opomba 2).
V 3. Členu (opomba 3) namreč določa, da se javna raba italijanščine ali madžarščine kot uradnih jezikov zagotavlja na način, kot ZJRS ureja javno rabo slovenščine in v skladu z določbami posameznih področnih zakonov.
Ustavno določbo v zvezi z uradnim jezikom v Sloveniji nadalje organizacijski in postopkovni predpisi državnih organov posebej zakonsko urejajo ter določajo jezik poslovanja (opomba 4). Zakoni ponavljajo ustavno določbo o slovenščini kot uradnem jeziku na vsem teritoriju države in italijanščini oziroma madžarščini na območju, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti oziroma dodatno razčlenjujejo in pojasnjujejo obseg in način uporabe uradnega jezika v poslovanju organov.
Tako v skladu z Ustavo Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 48/09 in 21/12, v nadaljevanju: ZDU) v drugem odstavku 4. Člena (opomba 5) določa, da na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti.
Nadalje Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06- ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl.US in 8/10, v nadaljevanju: ZUP) v 62. Členu (opomba 6) med drugim določa, da na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, upravni postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma, če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom.
Zaradi varstva pravic narodnih skupnosti tudi drugi področni zakoni (s področja kulture, izobraževanja, zdravstvene dejavnosti, lekarniške dejavnosti, kmetijstva, sodišč, tožilstva, policije, medijev itd.) izrecno določajo poslovanje s strankami tudi v jeziku narodnih skupnosti. Nekateri posebni zakoni, v skladu s katerimi morajo organi, javni zavodi, javne agencije, javni skladi, javni gospodarski zavodi ali druge osebe javnega prava poslovati tudi v jeziku narodnih skupnosti, so navedeni v nadaljevanju.
Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02-ZUJIK, v nadaljevanju: ZKnj-1) (opomba 7), ki ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, določa, da splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljajo pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08- ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF in 14/13, v nadaljevanju: ZZDej) (opomba 8), ki ureja vsebino in opravljanje zdravstvene dejavnosti, določa, da mora zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolniki, obvladati slovenski jezik, na dvojezičnih območjih pa tudi jezik narodnosti.
Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije (Uradni list RS, št. 86/02 in 2/04, v nadaljevanju: ZOZPEU) (opomba 9) v zvezi z uporabo jezika določa, da tuji zdravstveni delavec pri svojem delu uporablja slovenski jezik, na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi italijanski ali madžarski jezik.
Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10, v nadaljevanju: ZPPKZ) (opomba 10) glede opravljanja zdravniške službe določa, da mora oseba pred zaposlitvijo predložiti dokazilo o znanju slovenskega jezika, na območju občin, na katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi dokazilo o znanju italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu s stopnjo znanja jezika, ki ga za posamezna delovna mesta določi izvajalec zdravstvene dejavnosti.
V skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/2004-UPB1, v nadaljevanju: ZLD-UPB1) (Opomba 11) lekarno lahko vodi magister farmacije, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja obvlada slovenski jezik, na dvojezičnih območjih pa tudi jezik narodnosti.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 101/07 Odl.US, 36/08, 22/09 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/09 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/09, 16/10 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/10 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/11, 34/11 Odl.US: U-I-205/10-23, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D, v nadaljevanju: ZOFVI) (opomba 12) za zaposlene v vrtcu in šoli določa, da morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik, v vrtcih oziroma šolah na narodno mešanih območjih, ki se ustanovijo za dvojezično vzgojo in izobraževanje, pa tudi jezik narodne skupnosti.
Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01, 102/07-ZOsn-F, v nadaljevanju: ZPIMVI) (opomba 13) med drugim določa, da v dvojezičnih vrtcih in šolah opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, ki obvladajo oba učna jezika.
Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02-ZUreP-1 (8/03 popr.), 110/02-ZGO-1, 45/04-ZdZPKG, 90/12-ZdZPVHVVR, v nadaljevanju: ZŽiv) (opomba 14)…
