4.1.11 Delovna uspešnost
Strokovna sodelavka
Novosti pri delovni uspešnosti 2020 si oglejte tukaj. Oziroma v iskalnik vpišite: Redna delovna uspešnost se bo ponovno izplačevala od 1. 7. 2020
Novosti pri povečanem obsegu dela si oglejte tukaj. Oziroma v iskalnik vpišite: Povečan obseg dela
Dodatno novost pri povečanem obsegu dela si oglejte tukaj. Oziroma v iskalnik vpišite: Uredba o spremembah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence
Po 21. členu ZSPJS so javni uslužbenci lahko upravičeni do:
I. Redne delovne uspešnosti
II. Delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela
III. Delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
I.1. Redna delovna uspešnost (22. člen ZSPJS in 22.a člen ZSPJS)
I.1.1. Splošno
Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.
Višino dela plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s Kolektivno pogodbo za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17 in 69/17; v nadaljnjem besedilu: KPJS) (3256/2017 Ur.l.RS), višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov pa določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
I.1.2. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost
Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače, pri čemer se skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov oblikuje in izkazuje ločeno.
Skupen obseg sredstev (v ta obseg se ne všteva sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade) se za javne uslužbence za vsako leto določi s KPJS oziroma z aneksom h KPJS najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.
V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade. Sicer pa mora biti letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.
I.1.3. Osnove za določitev obsega sredstev za redno delovno uspešnost in za izplačilo redne delovne uspešnosti
Pri posameznem proračunskem uporabniku se obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.
Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega stavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.
Osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.
I.1.4. Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti
Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.
I.1.5. Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost
Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno, in sicer pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost (opravi na obrazcih, ki so priloga KPJS). Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.
I.1.6. Kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost in merila za vrednotenje kriterijev ter izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost
Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev: znanja in strokovnosti, kakovosti in natančnosti, odnosa do dela in delovnih sredstev, obsega in učinkovitosti dela in inovativnosti. Vsak od navedenih kriterijev je ovrednoten z eno točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju. Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca pa se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev (glej I.1.3 v povezavi z I.1.2. točko tega prispevka - navodilo za…
