Predavateljica Edita Dobaj predstavlja tematiko delovne uspešnosti v javnem sektorju, in sicer tako izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela kot tudi izplačila delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu.
Najprej se posveti delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, tako na kratko predstavi pravne podlage, ki urejajo področje delovne uspešnosti, nato pa predavateljica obravnava sredstva, ki jih je možno porabiti za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ter način same ureditve izplačila.
Prav tako je nekaj pojasnil namenjenih plačni skupini B in povečanemu obsegu dela ter nalogam, ki jih lahko javni uslužbenec opravlja iz naslova povečanega obsega dela v okviru delovnega časa, kakor tudi povečanemu obsegu dela iz naslova projekta. Govora je še o dovoljenemu obsegu plačne mase za izplačilo in dovoljenem izplačilu javnemu uslužbencu, tudi tistim iz plačne skupine B, ter prisotnosti javnega uslužbenca. Omenjene so tudi posebnosti področne zakonodaje dejavnosti v povezavi z delovno uspešnostjo iz naslova povečanega obsega dela, predavateljica pa spregovori še o najpogostejših nepravilnostih v praksi, odpravi teh nepravilnosti, inšpekcijskemu nadzori ter sodni praksi.
Enakim poudarkom se predavateljica, ki ima bogate izkušnje iz prakse, posveti še pri delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu. Tudi tukaj so torej obravnavane pravne podlage, omenjeni so proračunski uporabniki, ki lahko razpolagajo s sredstvi za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu, pogoji za izplačevanje teh sredstev, način izplačila in izkazovanje sredstev. Predstavljeno je še, kako poteka odločanje o razdelitvi in izplačilu sredstev, določanju obsega sredstev ter kako opredeliti prihodke, ki so bili pridobljeni s prodajo blaga in storitev na trgu. Prav tako predavateljica med drugim omeni tudi plačno skupino B v povezavi z izplačilom delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu in seveda izpostavi najpogostejše nepravilnosti s temi izplačili, ki se dogajajo v praksi.
Čisto na koncu še odgovori na vprašanja udeležencev ter jim poda odgovore in pojasnila na njihove dileme.
Kazalo vsebine:
- Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
- Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu
- Vprašanja in odgovori
Opomba: Ta video seminar je v arhivu, ker se je po njegovi objavi spremenila zakonodaja. Kljub temu vsebuje številne praktične informacije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 83/18 z dne 24. 12. 2018), ki je začel veljati 25. 12. 2018, v 60.č členu določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošne akte, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2019 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače. Tudi delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga ter storitev na trgu je opredeljena v ZIPRS1819. Več informacij za naročnike portala SEJA profi.
Mag. Edita Horvat trenutno kot direktorica vodi zasebni zavod IDEALIS - Inštitut za plače in delovna razmerja. Pred nastopom petletnega mandata direktorice inštituta je bila več let inšpektorica za sistem plač v javnem sektorju na Inšpektoratu za javni sektor, ki deluje v okviru Ministrstva za javno upravo. Inšpekcijske nadzore je opravljala tudi na področju sistema javnih uslužbencev na podlagi Zakona o javnih uslužbencih. Ima dolgoletne izkušnje na področju pogajanj s sindikati javnega sektorja v zvezi s plačami in je bila s strani Vlade Republike Slovenije imenovana v številne vladne pogajalske skupine, ki jih je tudi vsebinsko koordinirala. Sodelovala je pri nastajanju in usklajevanju plačne zakonodaje ter tarifnih delov kolektivih pogodb različnih dejavnosti javnega sektorja, in sicer v okviru Direktorata za sistem plač v javnem sektorju, ki je od leta 2001 vsebinsko in strokovno pokrival to področje za celotni javni sektor v okviru Ministrstva za notranje zadeve.Med drugim je bila zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije ter Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bogate delovne izkušnje je pred prvo zaposlitvijo v javnem sektorju pridobila tudi v gospodarstvu, predvsem na področju trženja, prodaje, uvoza ter uveljavljanja priznanih tujih blagovnih znamk v avtomobilski in tekstilni industriji na našem tržišču.Dobro ji je poznano področje lokalne samouprave, saj je bila v eni od občin nekaj let občinska svetnica. V letih od 2010 do 2015 je bila s sklepom Državnega zbora Republike Slovenije imenovana za sodnico porotnico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih.Naziv magistrice znanosti je pridobila v letu 2016, in sicer po uspešno opravljenem zagovoru magistrskega dela na temo sistema plač v javnem sektorju.
